The Power of Pleasure Research Group

The Power of Pleasure Research Group is an interdisciplinary group within the Testing Ground project, consisting of Pia Brezavšček, Tery Žeželj, Tjaša Črnigoj, Aleš Mendiževec, Klara Otorepec and Alja Lobnik.

From different perspectives, the members explore methodologies in the field of feminist pleasure as a strategy of reparation, while sharing their knowledge and experience with each other. The research group had also followed the artistic process of Tjaša Črnigoj, one of the members of the Sex Education II research group, as she addresses the issue of female pleasure, which is still heavily burdened by patriarchal patterns. The issue has been addressed from different perspectives, with the help of experts from different fields and the personal stories of women.

Maska‘s research members simultaneously translated Catherine Malabou’s Le plaisir effacé: Clitoris et pensée (Pleasure Erased: The Clitoris Unthought), which deals with one of the author’s key concepts, that of plasticity. The group reflected on the concept of plasticity in relation to its own methodologies of reparation, particularly in relation to the local environment. For Malabou, plasticity means on the one hand destruction, when a life event is so intense and unpredictable that it causes trauma and blocks creative energy, but on the other, it also means creation, which is the human capacity to accept positive and negative life events, to let oneself be shaped by perceiving and acting, and at the same time to determine and shape them.

VZPOSTAVLJANJE ODNOSOV V DALJŠIH RAZISKOVALNIH PROCESIH

Nekaj vprašanj po zaključku projekta Mnogovrstne pokrajine 2022.-2023.

Mnogovrstne pokrajine so dvoletni raziskovalni proces, ki je nastajal skupaj z Zavodom Bunker in producentko Majo Vižin, posamične iteracije pa v sodelovanju z Malo Kline, Mario Magdaleno Kozłowsko, Alicio Ocadiz, Ivano Vogrinc Vidali, Urško Preis in s prijateljsko, tehnično, intelektualno, ipd. podporo mnogih drugih. Prvo leto je bilo razdeljeno na 4 poglavja, ki so preko 4 različnih metod naslavljala temo odnosa med človekom in okoljem in življenja z mnogovrstnostmi ter se zaključila z neko obliko javne prezentacije, drugo pa je bilo osredotočeno na pripravljanje potopitvene instalacije, ki povezuje prakse iz različnih področij, ki raziskujejo povezave med telesom in okoljem in jim je skupno mobiliziranje senzibilizacije za nepoznane, drugačne, mnogovrstne perspektive in izkušnje sveta. 

KAJ PO TEM?

KAKO PO PROJEKTNO ZASTAVLJENEM PROCESU NADALJEVATI IN KJE JE VSE OSTALO?

Ursula K. Le Guin: The Marrow
There was a word inside a stone.
I tried to pry it clear,
mallet and chisel, pick and gad,
until the stone was dropping blood,
but still I could not hear
the word the stone had said.

I threw it down beside the road
among a thousand stones
and as I turned away it cried
the word aloud within my ear
and the marrow of my bones
heard, and replied.

KAKO GRADITI ODNOS MED RAZISKAVO IN POKRAJINO, ČE NE SODELUJEMO DALJNOROČNO S SPECIFIČNO LOKACIJO OZ. EKOSISTEMOM?

Eden od osnovnih ciljev prvega leta je bil iskanje različnih orodij oz. okvirjev za zbližanje z mnogovrstnostjo, s krajino. Šele zdaj za nazaj razumem to, da sem v začetku razumela to kot specifičen odnos in prakticiranje daljšega odnosa med sabo in izbrano okolico, pozneje pa so poglavja postajala okvirji za srečevanja, ki skušajo ponuditi različne vstope za izkustvo bližine z neko krajino na bolj abstrakten način in v sklopu enkratnega dogodka. 

To vprašanje glede povezovanja s specifično krajino in medsebojne odvisnosti je bilo ena glavnih zagat ob začetku projekta, ker sem v tistem času še živela v Utrechtu in sem si želela vzpostaviti precej direkten odnos sopotništva z manj urbanizirano okolico. Med drugim je bilo to težje tudi zaradi same izkušnje okolja, ki je bila na Nizozemskem precej drugačna. Zaradi tega sem na začetku vsak dan obiskovala isto mesto v bližnjem parku in ga opazovala ter skušala opisati. Za poglavje, ki se je osredotočalo na opazovanje je bila vzpostavitev te vsakodnevne rutine, prakse precej pomembna, ker se je tudi zaradi nje proces kontinuirano odvijal. Skušala sem torej vzpostavljati odnos preko ponavljanja in podrobnega pazovanja in zdi se mi, da je bil to dober primer za vzpostavljanje odnosa z okolico in spoznavanje. Pozneje sem to neko direktno navezanost izgubila, tudi s spremembo metode. 

Sem pa pozneje ob branju naletela na to, da je sama ideja kultiviranja poglobljenega odnosa s prostorom precej neskladna s prevladujočimi sodobnimi načini življenja, ki svet na nek način vzpostavlja kot nekaj zunanjega, oddaljenega. To ponudi izhodišče za bolj kvirovski pristop, ki tudi človeka razume kot nestabilno neenoto in briše meje med nami in svetom. 

»new environmentalism based in shared experiences of precarity«

KAKO PROCES RAZPRETI KRAJINI IN NEČLOVEŠKIM AKTERJEM?

V prvem letu so bili dogodki ob menjavah letnih časov, kar je časovnico lepo razporedilo onkraj človeškega planiranja in izbiranja optimalnih časovnih lukenj v delovnikih, ki bi zagotovili več interesa. 

Poleg prvega poglavja je bilo prilagajanje nečloveškim sodelavkam_cem najbolj v ospredju še v 3. poglavju, kjer sva z Mario Magdaleno delali na oblikovanju zvočnega sprehoda v parku Tivoli. V zadnjih dneh sva vsak dan  preživeli zunaj, kar je bila zame res lepa izkušnja »postavljanja stvari v prostor« in posebna predvsem zaradi tega modusa dela, načina soočanja s problemi in sprejemanja odločitev, ki so izredno odzivne in nekako ves čas odvisne in v dialogu z možnostmi in potrebami okolice. 

KAKO STRUKTURIRATI RITEM DELA IN KATERIM RITMOM SE PREPUSTITI?

Prvo leto je z razdelitvijo na poglavja zastavilo nek »cikličen« proces, ki se proti zaključku vsakega poglavja skoncentrira in potem spet začenja na novo. Je pa ta ritem pripeljal do tega, da je bil prvi del poglavja zelo raziskovalno naravnan, drugi pa je postajal zelo usmerjen na formo in vsebino dotičnega dogodka. V gledanju za nazaj, se mi zdi, da je bilo to malce nesorazmerno.  

KAKO RAZPOREJATI IN NA KAKŠEN NAČIN MISLITI JAVNE ITERACIJE ZNOTRAJ RAZISKOVALNEGA PROCESA? 

KAKO SO FINANČNI MODELI RAZISKAVE DRUGAČNI OD PRODUKCIJE ENEGA UMETNIŠKEGA DELA?

Z Zavodom Bunker smo se dogovorili za mesečni pavšal, kar je pripomoglo k občutku, da je velik povdarek na raziskavi in meni omogočilo neko minimalno finančno zaledje, vsaj v sklopu tega dela, do neke mere bolj kontinuirano delo. 

KAKO SODELOVATI NA PRESEČIŠČIH?

KAKO BI LAHKO REPARATIVNE PRAKSE VKLJUČILE ŠE PREDEN JE ZAČELO POKATI PO ŠIVIH?

ALI ČASOVNI PRITISKI PRODUKCIJSKE MAŠINE DOVOLJUJEJO NEPREDVLJIVOSTI?

KAKO DELATI UMETNIŠKA DELA, KI SO KONTRAPRODUKTIVNA DRUŽENJA IN LUKNJE ZA MIRNEJŠI DAN?

KAKO ČAS »PREMIERE« ALI DEADLINE VZETI MANJ RESNO?

IMAJO LE PRODUKCIJSKO IN TEHNIČNO NEZAHTEVNI DOGODKI MIRNE PROCESE?

KAJ NAREDITI, ČE SKRBSTVENE PRAKSE NAJBOLJ POTREBUJEMO TKARAT, KO NIMAMO VEČ ENERGIJE, MOČI IN KAPACTITET, DA BI JIH ZAGOTOVILE?

»If we would like to make the spaces of art a refuge, then the practices of those spaces must ensure that it’s possible. The struggle I contend with is that there are certain aspects to this that should be solid, institutional, so care stops being individual. The problem with care is that it’s too personal. The problem with care is that you often have to be implicated and effected in order to care. The problem with care is having to ask, what if it was your mother, wife, daughter, sister? And other horrifying questions, as if that makes a difference. Now, maybe there is no problem with care itself, but a problem with individualism, or how the other side of intimate touch is violence. A problem of language, a problem of speaking and not being heard, a problem with what is not said, a problem with not having the language and tools for communicating it.«

(Stacy Bu Shea, »Care in times of Care«)

ALI ENKRATNOST DOGODKA DEFINIRA NJEGOVO VREDNOST?

ALI JE LAHKO PROCES, KI SE UKVARJA Z OKOLJSKIMI SPREMEMBAMI IN SOOČANJEM S KONCI SVETOV LAHKO UDOBEN?

»Rather than renouncing desire by learning to desire less, we can, then, learn new ways of imagining and enacting desire.«

(»Queering Ecopoetics Special Cluster«, ISLE: Interdisciplinary Studies in Literature and Environment, vol. 25, no. 1, 2018)

CITATIONS:

Kollontaj

V njenem delu prvič naletimo na izoblikovano proletarsko ideologijo ljubezni, ki presega razmislek o partnerskih odnosih ali tistih, utemeljenih strogo na spolnosti, in na teoretiziranje o zmožnosti ljubezni v najširšem pomenu, pri čemer prelamlja s hierarhijo odnosov, ki naše vezi razvršča od bolj k manj pomembnim, in s tekmovanjem oziroma nasprotovanjem med različnimi vrstami afektov. Se pravi: pri Kollontajevi naletimo na predlog za prelom z monogamijo, ki ne temelji na osebni preferenci ali prikladnosti, temveč na dokazih, da je ideal o celoviti ljubezni z eno samo osebo poleg tega, da je neuresničljiv, tudi v neposrednem nasprotju z interesi našega razreda. To je definicija ljubezni – tovarištva: ljubezni, ki temelji na popolni svobodi, enakosti in prijateljski solidarnosti, pri kateri nas ne zanima oblika, temveč vsebina vezi. Vzajemna enakost, obojestransko priznavanje pravic, približevanje, utemeljeno na tovarištvu: dejavniki, ki jih je mogoče kolektivno uresničiti samo s pomočjo političnega boja in ki presegajo vsakršno razpravo o poliamoriji in svobodni ljubezni ter gradijo polnejše in pravičnejše oblike povezovanja.

(Julia Cámara: V imenu enakosti, svobode in ljubezni, v Kollontaj 150, Izbrani spisi, 2022, Založba *cf)

Nova delovna komunistična družba se gradi na osnovi tovarištva in solidarnosti. Kaj je solidarnost? To ni samo zavedanje skupnih interesov, temveč tudi duhovno-duševnih vezi med člani delovnega kolektiva. Družbena ureditev, ki je zgrajena na solidarnosti in sodelovanju, prav tako zahteva, da ima družba visoko razvit »potencial ljubezni«, torej sposobnost, da lahko ljudje sočustvujejo z drugimi. […] Ljubezen je duhovno čustvo (občutek), ki povezuje in ima posledično organizatorski značaj. […] Tudi proletariat mora upoštevati psihosocialno vlogo, ki jo ljubezen lahko in mora igrati tako v širokem smislu besede kot tudi v odnosu med spoloma, ne zaradi krepitve družinsko-zakonskih odnosv, ampak zaradi razvoja kolektivne solidarnosti.

(Aleksandra Kollontaj: Kollontaj 150, Izbrani spisi, 2022, Založba *cf)

Coward

Ženska želja je zbirka esejev o užitku: o stvareh, v katerih ženske uživajo, o stvareh za katere se domneva, da ženske v njih uživajo; in o stvareh, v katerih naj bi ženske uživale, pa ne.

(Rosalind Coward: Ženska želja, 1989, Založba Krtina)

Menim, da so ravno reprezentacije ženskega užitka in želje tisto, kar producira in ohranja ženske pozicije. Ti položaji niso tuje vloge, ki bi nam jih vsilili od zunaj in ki bi si jih zlahka otresle, niti ne bistveni atributi ženskosti. Ženski položaji se oblikujejo kot odgovori na užitke, ki nam jih ponujajo; našo subjektiviteto in identiteto oblikujejo definicije želja, ki nas obdajajo. Zaradi vsega tega je sprememba tako težka in strah vzbujajoča, saj žensko željo neprestano vabijo diskurzi, ki podpirajo moške privilegije.

(Rosalind Coward: Ženska želja, 1989, Založba Krtina)

Malabou

V resnici ni dveh strani, temveč mnoštvo strani, nagnjenosti, reflievo in meja. Mnoštvo spolov in celo klitorisov. Kakorkoli, svojega telesa nimamo v lasti. Prej je spol tisti, ki posreduje subjekt, ki ga spravi v pogon, kako bi to storil stroj. Ta stroj je mreža logističnih, biomedicinskih in kulturnih norm, ki sistematično povzročajo motnje heteroseksualnem redu. […] Ni vprašanje »Kdo sem jaz?« niti »Kateri je moj družbeni spol in moja spolna identiteta?«, temveč raje »Kako to deluje? Kako je mogoče vplivati na delovanje? Še zlasti pa: kako bi to lahko delovalo drugače?«

(Catherine Malabou: Izbrisani užitek: klitoris in misel, 2023, Zavod Maska)

Ni nedotaknjenih teles. Teles, ki bi bila po naravi to, kar so, in bi njihova spolna identiteta ne utrpela nobene pretvorbe.

(Catherine Malabou: Izbrisani užitek: klitoris in misel, 2023, Zavod Maska)

READING LIST:

2015    Wittig 

2015    Judith Butler, The Psychic Life of Power/ Melancholy Gender/Refused Identification

2015    Sean Baker, Tangerine (film), https://en.m.wikipedia.org/wiki/Tangerine_(film)

2015    Claire Colebrook         Telemorphosis, Theory in the Era of Climate Change / Sexual Indiference

2015    Irigaray           

2015    Malabou         

2016    Preciado         

2016    Christine Delphy, Abecedarij (film) / https://www.imdb.com/title/tt3853522/

2016    Christine Delphy, Materialist Feminisms / For a Materialist Feminism

2016    Christine Delphy, Patriarchy, Domestic Mode of Production, Gender, and Class

2016    Laboria Cuboniks, XENOFEMINISM /  https://laboriacuboniks.net/manifesto/xenofeminism-a-politics-for-alienation/

2016    Shulamith Firestone, The Dialectic of Sex: The Case for Feminist Revolution           uvod in zaključek

2017    Christine Delphy, Rethinking Sex and Gender

2017    Monique Wittig, The Straight Mind and Other Essays / The Category of Sex

2017    Monique Wittig, The Straight Mind and Other Essays / One is not Born a Woman 

2017    Nicole Mathieu, Sex in Question – French Materialist Feminism / “Sexual, sexed and sex-class identitites: three ways of conceptualising the relation between sex and gender”

2017    Paola Tabet, Sex in Question – French Materialist Feminism Natural Fertility, Forced Reproduction

2017    Colette Guillamin, Sex in Question – French Materialist Feminism / Practice of Power and Belief in Nature

2017    Amanda Irvin, The invisible labour of academic feminism /  https://www.feministcurrent.com/2017/02/16/invisible-labour-academic-feminism/

2017    Michele Barrett, Mary McIntosh

2017    Shulamith Firestone, The Dialectic of Sex: The Case for Feminist Revolution

2018    Shulamith Firestone, The Dialectic of Sex: The Case for Feminist Revolution

2018    Val Plumwood

2018    Kate Soper, FutureNatural

2018    Maria Mies, Vandana Shiva /  Ecofeminism

2019    Betty Friedan, The Feminine Mystique

2019    Boriša Mraović, Heroism of Labor: The Anti-Fascist Front of Women and the Socialist Dispositive 1945–1953 / https://viewpointmag.com/2018/09/30/heroism-of-labor-the-anti-fascist-front-of-women-and-the-socialist-dispositive-1945-1953/

2019    bell hooks, Ain’t I a Woman: Black Women and Feminism

2019    Angela Davis, Women, Race and Class

2020    Toni Morrison, Ljubljena

2020    Silvia Federici, Kaliban in čarovnica

2021    Ingeborg Bachmann, Malina

2021    Margaret Atwood, Deklina zgodba

2021    Charlotte Perkins Gilman, Herland

2021    Valerie Solanas, Scum Manifesto

2021    Lydia Sklevicky Konji, žene, ratovi

2022    bell hooks, Naša pozicija: Razred je pomemben

2022    Pat Parker, Pesmi

2022    Nina Dragičević, To telo, pokončno

2022    Simone Weil, O ukinitvi političnih strank

2022    Sarah Schulman, Zakaj nisem revolucionarka

2022    Jesse Crispin, Zakaj nisem feministka

2022    Audre Lorde, Postaje 

2022    Donna Haraway, Opice, kiborgi in ženske                 

2022    Olga Tokarczuk, Bizarne zgodbe                    

2023    Aleksandra Kollontaj, Kollontaj 150. Izbrani spisi                 

2023    Rosalind Coward, Ženska želja                      

2023    Maska, Spolna vzgoja II                      

2023    Tjaša Črnigoj/Catherine Malabou, Pogovor o performansu Spolna vzgoja II/Izbrisani užitek: Klitoris in misel                   

2023    Catherine Malabou, Izbrisani užitek: Klitoris in misel           

2023    Catherine Malabou, Izbrisani užitek: Klitoris in misel           

2023    Agnès Varda, Ena poje, druga ne (L’une chante l’autre pas)            

2023    Maša Kolanović, Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe              

2023    Gisela Bock, Ženske v evropski zgodovini                  

2024    Neli Filipić, Srečni konci                     

2024    Lilijana Burcar, Kapital in reproduktivne pravice                  

2024    bell hooks, Feminizem je za vsakogar           

2024    Katja Čičigoj (ur.), Feministične prihodnosti : radikalni utopizem Shulamith Firestone

2024    Aleksandra Kollontaj,  Ženska v socializmu               

2024    Annie Ernaux, Dogodek in druga besedila